POGUM

O projektu

Namen projekta POGUM (PO-djetnost, Gradnik za-Upanja Mladih) je razvoj didaktičnih pristopov in strategij ter podpornega okolja in s tem modela spodbujanja podjetnosti v osnovnih šolah.

Cilji projekta so:

  • razbliniti predsodke in nepravilno razumevanje pojmov: podjetnost, podjetništvo, kariera …;

Podjetnost razumemo kot naravnanost človeka, podjetništvo pa kot poklic.

  • prepoznati vrednost drugačnega načina razmišljanja vseh deležnikov: vodstva šole, strokovnih delavcev šole, učencev, staršev, lokalne skupnosti, države …;
  • poiskati možnosti krepitve kompetence podjetnosti v okviru rednega pouka in dejavnosti – s spremembo strategij poučevanja, kreativnim poukom, formativnim spremljanjem napredka, povečano aktivno vlogo učencev, z motivacijo za raziskovanje lastne osebnosti, s spremembo odnosov, vedenja, obnašanja …;
  • razvoj, preizkušanje, implementacija, spremljanje in evalviranje celovitega modela podjetnosti v osnovni šoli in odprtega ter prožnega prehajanja med osnovno šolo in okoljem;
  • opolnomočenje šolajočih (učencev v osnovni šoli) in strokovnih delavcev (učiteljev, svetovalnih delavcev, drugih strokovnih delavcev, vodstvenih delavcev in ravnateljev v OŠ) s kompetenco podjetnosti.

Namen projekta:

V projektu si prizadevamo za razumevanje podjetnosti, ki presega razumevanje podjetniških krožkov, priprav na tekmovanje v podjetništvu ipd. V povezavi s kompetenco podjetnosti (EntreComp) in v skladu z premišljenimi nameni na ravni vzgoje in izobraževanja projekt omogoča:

  • da bi učenci starši, lokalne skupnosti in družba v celoti povečala pozornost k oblikovanju osebnosti za dvig sposobnosti problemskega pristopa k učenju, sposobnosti reflektiranega dela v skupini, sposobnosti načrtovanja lastne življenjske poti in pri njej vztrajati, sposobnosti kombinirati skrb zase s skrbjo za druge in za okolje;
  • ob tem naj šola krepi še sposobnosti samoomejitve, toleranco, iniciativnost in proaktivnost ipd.

Šolarjem in strokovnemu osebju (učiteljem, svetovalnim delavcem, drugim strokovnim in vodstvenim delavcem v osnovnih šolah) je s tem omogočeno razumevanje kompetence podjetnosti, da jo lahko uspešno implementiramo v učni proces obveznega kurikula ter skozi druge dejavnosti, ki jih na šoli izvajamo v času šolanja šoloobveznih otrok. V razvojnih timih konzorcijskih partnerjev razvijamo model razvijanja podjetnosti, ga preizkušamo, spremljamo, vrednotimo in izvajamo prožen prehod med izobraževanjem in okoljem (za boljše vključevanje šole v okolje z različnimi zainteresiranimi akterji v okolju). Želimo, da bo kompetenca podjetnosti in inovativnosti postala del kulture okolja.

Mladim želimo omogočiti način razmišljanja, da bodo delovali proaktivno in samoiniciativno, z namenom prenosa znanja in zmožnosti iz šolskega okolja navzven, kar naj bi prispevalo k uspešnemu oblikovanju karierne orientacije.

Razumevanje kompetence podjetnosti

Kompetenca Samoiniciativnost in podjetnost je sedma kompetenca od osmih v Evropskem referenčnem okvirju “KLJUČNE KOMPETENCE ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE”. Samoiniciativnost in podjetnost je »sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč posameznikom, ne le v njihovem vsakdanjem življenju in v družbi, ampak tudi na delovnem mestu pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti; je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga potrebujejo tisti, ki ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali k temu prispevajo. To bi moralo vključevati zavest o etičnih vrednotah in spodbujati dobro upravljanje.«

Kompetenca je razdeljena na tri področja – zamisli in priložnosti, viri, k dejanjem – prenos idej v prakso. Ta tri področja so razdeljena na naslednjih 15 veščin:

Aktualno

NAČRT ZA REALIZACIJO PODJETNOSTNE KOMPETENCE NA OŠ III MURSKA SOBOTA

Kje smo, kako zaznavamo stiske oz. izzive posameznikov oz. skupine, šole; kako se lahko odzovemo na izziv v dobrobit posameznika in družbe? Kako si lahko pri tem pomagamo s t. i. podjetnostno kompetenco?

Šola ima naziv Kulturna šola in dolgo tradicijo delovanja na področju kulture. Področje kulture smo v kolektivu identificirali kot močno področje naše šole, ker premoremo usposobljen in kreativen kader; tudi zanimanje za tovrstno dejavnost je veliko – tako med učenci kot tudi med zaposlenimi. Pogoji za delo na izbranem področju so povprečni, saj je nekaj prostorskih in finančnih težav, ki pa jih rešujemo sproti z iznajdljivostjo in s kreativnostjo.

Izziv nam predstavlja področje kulture kot spodbujanje sobivanja v različnosti. Z načrtovanimi aktivnostmi želimo pri učencih razvijati posamezne veščine s področja kompetenc podjetnosti. Menimo, da razvijanje kreativnosti, prepoznavanje vrednosti idej in sodelovanje preko kakovostnih socialnih stikov z vrstniki občutno prispevajo k oblikovanju čustvene inteligence, ki je pogoj za razvoj odnosne kompetence.

CILJI (kaj želimo, da bi učenci zmogli ob koncu projekta – katere pod-kompetence naj bi imeli razvite oz. prispevali k razvoju le-teh):

  • Spodbuditi zanimanje za podjetnost in navdihniti učence k prehodu k dejanjem.

Učenci bodo razvili kompetenco ustvarjalnosti, sodelovanja z drugimi in aktiviranje virov. Znali bodo razmišljati inovativno z razvijanjem zamisli in na ta način ostajali inovativni.

  • Ustvariti vrednost s prilagajanjem okvira specifičnim okoliščinam.

Učenci bodo aktivno razvijali kompetenco prevzemanja pobud, načrtovanja in upravljanja z obvladovanjem negotovosti, dvoumnosti in tveganja. Preko izkustvenega učenja bodo ustvarili družbeno in kulturno vrednost v obliki kulturne in zaključne prireditve naše šole.

  • Oceniti in vrednotiti ravni podjetnostne kompetence.

S pomočjo formativnega spremljanja znanja stremimo k temu, da bodo učenci prepoznavali svoja šibka in močna področja ter znali razmisliti o učenju, ga samovrednotiti in prikazati svoj napredek oz. napredek skupine. Na ta način bodo razvili sposobnosti uporabe splošnega in posebnega znanja (z vključevanjem in upravljanjem virov) za reševanje težav in dokončanje nalog z uporabo kognitivnih (logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) in praktičnih spretnosti (ročna spretnost, uporaba materialov, orodij …).

Izbrano področje
KULTURA KOT SPODBUJANJE SOBIVANJA V RAZLIČNOSTI		Smernice Razvijanje zavedanja o tem, kdo smo – samospoznanje, ki ga gradimo skozi jezikovne in druge umetniške izraze, in sicer kot temelj za prepoznavanje, sprejemanje in enakovredno sodelovanje brez strahu.  

Spodbujanje dejavnega sodelovanja in razvijanje estetske občutljivosti, neposrednih zaznavno-doživljajskih sposobnosti, tudi z namenom osebne izpolnitve, sprostitve, uživanja v kulturnih delih in dviga ravni kulturne zavesti.  

Spodbujanje zavedanja osebne izpolnitve, analize, refleksije v skupnem ustvarjanju in izvirnem umetniškem izrazu.  

Večjezičnost, medgeneracijsko in medkulturno učenje: zakladnica izkušenj, iz katerih se lahko mladi veliko naučijo (vzajemno učenje, vzajemno sodelovanje z zavedanjem pomembnosti prispevka – participatornosti vsakega posameznika v skupnosti).  

Ozaveščanje pomembnosti kulturne dediščine (in njene zgodovine) kot krepitev osebne in nacionalne identitete ter njeno razumevanje kot priložnost promocije, razvoja in atraktivnosti lokalnega okolja oz. skupnosti.
Načela– Načelo spoštovanja in vključevanja v raznolika področja delovanja (v šoli in v življenju).
– Načelo vključevanja šole v okolje.
– Načelo sodelovanja in timskega dela.
– Načelo spoštovanja različnosti.
– Načelo enakih možnosti.
– Načelo medgeneracijske pravičnosti in solidarnosti.
– Načelo povezovanja gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev.
– Načelo razvijanja digitalne pismenosti.

Raziskovalno vprašanje

Kako lahko učenci na naši šoli s svojimi predlogi in aktivnostmi sooblikujejo strpno šolsko klimo in odgovorno ravnanje do okolja z ustvarjanjem kulturnih dogodkov?

Vključevanje učencev in strokovnih delavcev na šoli preko kulturnega področja v oblikovanje strpne šolske klime, ki razvija osebni odnos in odgovorno ravnanje do sebe in okolja s sodelovanjem in z upoštevanjem osebnostnih razlik, razvijanjem idej, odkrivanjem priložnosti preko ustvarjalnosti, inovativnosti in proaktivnosti posameznika in skupin. 

Šolsko leto 2018/19

Muzikal IZLOŽBA

Muzikal je avtorsko delo učiteljice Tanje Roš, ki ga je sooblikovala z učenci izbirnega predmeta Umetnost. Pri nastanjanju idejne zasnove in same izvedbe so se učenci povezali z mentorji različnih področij in dejavnosti, tako razširjenega kot obveznega programa, in sicer slovenščine, likovne umetnosti, glasbene umetnosti, geografije, predmeta IP umetnost, tehnike in tehnologije ter RaP – Lonček kuhaj.

Uporabljeni didaktični pristopi, s katerimi smo uresničevali kompetenco podjetnosti:

  • vključevanje vsebin s področja glasbene, dramske in plesne umetnosti v redni pouk in dneve dejavnosti;
  • načrtovanje in skupinsko delo v procesu nastajanja predstave;
  • zbiranje idej in predlogov z aktivnostjo ostalih učencev na različnih predmetnih področjih (osnutki za plakat in gledališki list, osnutki scenografije in kostumografije, promocija predstav …);
  • praktično delo (scenarij, glasbeni izbor, organizacija in izvedba tedenskih vaj);
  • raziskovalna dejavnost s področja zgodovine tovrstne umetnosti;
  • zbiranje idej in predlogov za pogostitev ob premiernih uprizoritvah;
  • sodelovanje z okoljem (z JSKD Murska Sobota – uporaba mestnega gledališča, iskanje morebitnih sponzorjev);
  • oblikovanje finančne zasnove predstave.

Šolsko leto 2020/21

Spletna prireditev ob kulturnem prazniku PREŠEREN JE LAHKO MODEREN

Zaključna spletna prireditev MOJ KLOBUK – DRUGAČEN NI NAPAČEN

Šolsko leto 2021/22

Slogan izvedenih dejavnosti: “V Soboti živi OŠ III”

Spletna prireditev ob kulturnem prazniku “KAJ PA …, ČE JE VSE RES?”

Zaključna prireditev šole z naslovom “IZ SOBOTE V SVET”.

Pogled v dejavnosti – medpredmetna povezava LUM/MAT:

Didaktični pristopi, s katerimi smo uresničevali kompetenco podjetnosti:

  • ozaveščanje izkušnje o kulturni dediščini lokalnega okolja;
  • spoznavanje, da pojem kulturna dediščina predstavlja vrednote (npr. humanost), izkušnje (npr. način gradnje), simbole (npr. grb), življenjske vzorce in pravila ‒ ustvarjalnost (umetniška dela, ki so rezultat vsega naštetega in ki izpričujejo zgodovinsko dogajanje) in posebej pomembni znanstveni ali drugi dosežki v razvoju posameznika ali skupine oz. naroda, naravne redkosti in znamenitosti, ki so jih odkrili, raziskali, jih varujejo in ohranjajo za prihodnost;
  • sodelovanje v natečaju pisanja besedila za himno naše šole;
  • izbor zapisanih besedil (analiziranje, primerjanje, sodelovanje, debatiranje);
  • sestava modela glede na spremenljivke, ki vplivajo na rešitev – sodelovanje v skupinah, komuniciranje, podajanje alternativnih rešitev …;
  • izvedba tehnike asemblaž (tridimenzionalno likovno delo, sestavljeno iz medsebojno povezanih elementov na dvodimenzionalni površini) z motivom Vizija Murske Sobote;
  • ustvarjalno, kreativno in inovativno oblikovanje stripovskega junaka, ki živi v Murski Soboti;
  • raziskovanje različic junaka s pomočjo digitalne tehnologije.
Dostopnost